Vsa hiša je ena zamisel, skrbno izpeljana.

01Lupina

Eno betoniranje, brez stikov, brez folije.

Stene in streha se vlijejo kot ena sama sklenjena celota iz vodotesnega betona. Hidroizolacija je beton sam, zato ni potrebna ločena hidroizolacijska folija proti vodi niti ločena folija proti radonu.

To je pomembno iz dveh razlogov. Hidroizolacijska folija je pri podzemni gradnji najpogostejše mesto dolgoročne okvare, netesnosti pod zemljo pa se ne popravljajo, ampak odkopavajo. Opustitev folije poleg tega pri gradnji prihrani približno 30.000 evrov.

Beton vsebuje kristalizacijski dodatek, zato ob nastanku lasaste razpoke material v stiku z vodo tvori kristale in razpoko zapre. Delovni stiki so zatesnjeni z bentonitom, ki nabrekne na enak način. In ker mešanico uglasimo po dejanskem vremenu na dan betoniranja, se strdi brez razpok.

Radon rešimo z meritvijo in zrakotesnim betonskim telesom, ne s folijo, ki se stara in trga.

• Brez hidroizolacijske folije
• Prihranek približno 30.000 €
• Zaščita pred radonom brez folije

Prvi dve leti je bilo nekoliko vlažno, kot v vsaki novogradnji. Zdaj se vlaga giblje okoli 50 odstotkov in je stabilna.

Lastnik hiše Talpa

02Zemlja

Greje in hladi sama zemlja.

Zemljina okoli hiše in nad njo ni le zasip. Je baterija, ki več mesecev hrani sončno toploto.

Poleti znotraj vzdržuje od 21 do 24 stopinj brez klimatske naprave, tudi kadar je zunaj 40. Pozimi znotraj ne pade pod 15 do 18 stopinj, in to povsem brez ogrevanja.

Ker velik del dela opravi zemlja, uporabimo približno polovico izolacije, ki jo potrebuje običajna pasivna hiša: pri vsaki gradnji približno 40 odstotkov manj materiala in manj vgrajenega ogljika.

Ista masa, ki hrani toploto, naredi hišo tudi tiho. Večina sten in vsa streha so pod zemljo, hrup s ceste pa ostane zunaj skupaj z njimi.

• 21–24 °C vse leto
• Približno 40 % manj izolacije
• Približno 90 kurilnih dni

Smo gradbeniki, ne krznarji.

Martin Pribila · ustanovitelj in statik

03Streha

Parcela, na kateri gradite, se vrne na streho.

Vsaka hiša zavzame kos zemlje. Zelena streha večino tega vrne, kot travnik, kot gredice z zelenjavo ali kot vrt z drevesi v globljem sloju zemljine.

Deževnico zadrži na vaši parceli, namesto da bi jo pošiljala v javno kanalizacijo, kar vse več uradov ne le priporoča, ampak naravnost zahteva. Poleti senči beton pred soncem, pozimi ga varuje pred zmrzaljo, zato lupina vso svojo življenjsko dobo ostane pri zmerni temperaturi. In ker gre za zemljino in ne za kritino, ni ničesar, kar bi bilo treba kdaj zamenjati.

• Dež zadržan na vaši parceli
• Travnik ali vrt
• Brez kritine, ki bi jo bilo treba menjati

A

Travnik: od 8 do 15 cm zemlje, homulice in trave, brez zalivanja, brez vzdrževanja.

B

Vrt: 40 cm zemlje in več, gredice in manjša drevesa, zalivanje z lastno vodo hiše.

04Svetloba

Svetloba vse do zadnjega dela hiše.

Tloris izhaja iz Sokratovega megarona, ki smo ga še izpopolnili. Bivalni prostori so spredaj, za južno zasteklitvijo po vsej višini. Strop je spredaj višji in zadaj nižji, zato dnevna svetloba sega od 6 do 8 metrov v globino, največ zjutraj in zvečer, ko ste res doma.

Pokrita terasa senči visoko poletno sonce, nizko zimsko sonce pa spusti naravnost noter. Strešna okna in svetlobniki z merami najmanj 80 × 80 cm pripeljejo dnevno svetlobo v zadnje prostore. Vsak bivalni prostor presodimo po krajevnih predpisih o dnevni osvetlitvi, prostor za prostorom, saj prav to odloča pri dovoljenju za podzemno gradnjo.

Na severni strani ni oken, ker severno okno izgublja energijo in prinese zelo malo svetlobe. Njegova opustitev ni kompromis. Prav zaradi tega je lahko južna stran tako bogato zastekljena. Ena od naših hiš ima eno samo južno okno, dolgo 17,5 metra.

• 6–8 m dnevne svetlobe v globino hiše
• Strešna okna od 80 × 80 cm
• Brez oken na sever

V dnevni sobi je pogosto več svetlobe, kot je v resnici potrebujemo.

Lastnik hiše Talpa

VI

Poletje: terasa ustavi visoko sonce

XII

Zima: nizko sonce prodre globoko v notranjost

05Zrak

Svež zrak brez strojev.

Zrak vstopa skozi okna in mikroprezračevanje, gre skozi hišo in zaradi dimniškega učinka odide po cevi v zadnjem delu strehe. Brez ventilatorja, brez elektrike.

Običajna pasivna hiša se zanaša na rekuperacijsko enoto. Mi je ne uporabljamo, ker masa zemlje okoli hiše opravi prav tisto temperiranje, zaradi katerega rekuperacija sploh obstaja.

Ker se zrak nenehno giblje, ne nastaja kondenz, tudi tam ne, kjer je izolacija tanjša kot pri običajni gradnji. Vlaga se vse leto giblje med 45 in 65 odstotki, radon in CO2 pa odideta z zrakom, namesto da bi se kopičila.

Če krajevni predpis vztraja pri mehanski enoti, jo vgradimo. Na to, kako hiša deluje, to skoraj nič ne spremeni.

• Vlaga 45–65 %
• Brez elektrike
• Brez servisa

06Voda

Hiša, ki zadrži svojo vodo.

Deževnica počasi pronica skozi zemljo na strehi, kar traja približno 24 ur, in se zbira pod hišo v plasti s prostornino od 3 do 7 kubičnih metrov.

Od tam skupaj z odpadno vodo iz gospodinjstva potuje skozi rastlinsko čistilno napravo, ki odstrani približno 99 odstotkov nečistoč. Rastline in gramoz opravijo delo, ki bi ga sicer opravljala čistilna naprava s črpalkami in elektriko.

Prečiščena voda zaliva strešni vrt, uporabna pa je tudi za pralni stroj in stranišča. Približno 90 odstotkov vode se vrne v zemljo in le okoli 10 odstotkov se dejansko porabi.

Deževnica ostane na vaši parceli, prav to pa danes vse več občin ne le priporoča, ampak zahteva.

• 24 ur skozi zemljo
• 99 % prečiščeno
• 90 % nazaj v zemljo