Kako razporediti prostore v hiši? Sokratova hiša (megaron)

Živimo v tehnični dobi in govorimo o pametnih rešitvah. Vse parametre merimo z metričnimi enotami (milimetri, sekunde, kilovatne ure). Kvantifikacija nam je potrebna, da ugotovimo, ali smo dosegli umetno postavljene meje. Kaj pa (številčne) vrednosti in parametri povedo o udobnem bivanju? Zakaj se je smiselno zgledovati po tako imenovani Sokratovi hiši?

Ko gradimo hišo, ki jo bomo uporabljali 50 let, nas zanima, kako bomo v njej živeli in koliko energije bomo porabili. Avto zamenjamo vsakih 10–15 let, hiša pa stoji pol stoletja in zaznamuje tri ali več generacij. Zato so zahteve do nje precej višje. Pri zasnovi hiše lahko izhajamo iz tehničnih pametnih rešitev. Lahko pa gradimo naravno, pametno. Eden takih primerov je znan že iz 5. stoletja pr. n. št. Pripisujejo ga grškemu filozofu Sokratu (470–399 pr. n. št.), ki je opazil, kaj človek potrebuje za življenje.

Osnovne potrebe hiše:

• Shraniti del pridelka (danes bi rekli: imeti lastno shrambo)
• Dovolj sonca/svetlobe za boljše zdravje in dobro počutje
• Potreba po svežem zraku
• Čim manj zapravljati in izkoristiti to, kar ponuja narava

Sokratova hiša

Osnovna razporeditev hiše, ki ji pravimo Sokratova, je razdeljena na tri dele:

• pergola/terasa (1)
• bivalni prostor (2)
• shrambni prostor (3)

Načelo je preprosto

Nadkrita terasa daje senco pred poletnim soncem in ustvarja prijetno kroženje zraka. Njena naloga je, da sonce ne sije neposredno v bivalne prostore. Takoj ko sonce posije naravnost skozi okna, se notranjost pregreje in toplote se težko znebimo, na primer s klimatsko napravo ali nočnim prezračevanjem. Sončno svetlobo lahko odklonijo tudi zunanje lamele ali žaluzije. A kdo bi rad živel v temi ali z mrežo pred oknom, ko je poleti iz hiše tako lep razgled?

Pozimi

Pozimi pa si nasprotno želimo v notranjost spraviti čim več sončne svetlobe. Zato je streha nagnjena navzgor, da sončni žarki ogrevajo hišo. Daljši previs strehe nad teraso ima tudi druge kot le tehnične prednosti. Za čiščenje oken porabimo veliko manj časa, saj večina dežja do njih sploh ne pride. Poleg tega okna, zaščitena pred poletnim soncem in deloma tudi pred zmrzaljo, dlje ostanejo lepa in brezhibna.

Terasa in vhod v hišo naj bosta čim širša, da se zaradi obilice naravne svetlobe in toplote počutimo prijetno čim dlje. Tako pridobimo tudi panoramski razgled.

Bivalni prostor

Bivalni prostor je osrednji del hiše. Naj bo sončen, topel in prijeten. Lahko ga ogrevamo tudi s tehnologijo. A naravna sončna svetloba naredi hišo prijetno tudi takrat, ko temperatura pade za 2–3 °C. Bivalna površina naj bo srednje velika. Načelo Sokratove hiše lahko uporabimo tudi pri posameznih prostorih. Mizo imate ob oknu, posteljo pa zadaj.

Zadnji del hiše

Zadnji del hiše je namenjen shranjevanju. Naj bo najmanjši (več ko ima človek shrambnega prostora, več shranjuje in kopiči, manj pa si privošči življenjskih veselij). Zadnji, idealno severni del hiše ima dve nalogi. Deluje kot blažilna cona proti mrazu, ki prodira v bivalni prostor, in nudi shrambo s stabilnimi pogoji. Tam je lahko hladno, oken ne potrebujemo, le prezračevanje. Zagotavlja stabilne pogoje za shranjevanje, zato shranjene stvari ostanejo dlje uporabne (živila, pa tudi oblačila, pnevmatike in drugo).

Vse je mogoče nadomestiti s pametno tehnologijo. Toda zakaj, če lahko energijo črpamo iz narave?