← Vsi članki
Podzemna hiša s steklenim pročeljem in travnato streho, na terasi senčno jadro in vrtno pohištvo.

Gradnja podzemne hiše: katere izzive pričakovati in kako jih premagati

Podzemna hiša je lahko suha, svetla in brez električnega prezračevanja, če sedem stvari rešite že pri načrtovanju: vodo, prezračevanje, kanalizacijo, temperaturo, svetlobo, statiko in požar. Najpomembnejša je voda: naše hiše imajo lupino iz vodotesnega betona, delovne stike pa tesni bentonit. Od leta 2010 smo tako zgradili 26 hiš, v nadaljevanju pa je opisan vsak izziv in njegova rešitev.

1. Hidroizolacija in odvodnjavanje

Eden od največjih izzivov pri gradnji podzemne hiše je obvladovanje vode. Vlaga iz okoliške zemljine lahko prodre v stene in strope, kar vodi do težav, kot so zamakanje, plesen in poškodbe konstrukcije.

Rešitev

Ključna je uporaba kakovostnih materialov, kot je vodotesni beton s kristalizacijskim dodatkom, dopolnjen z bentonitnim tesnjenjem delovnih stikov. Bentonit ob stiku z vodo nabrekne in ustvari zanesljivo tesnjenje. Betonska mešanica mora biti prilagojena vremenskim razmeram med betoniranjem, da pri strjevanju ne nastanejo razpoke. Vodo lahko od podzemne hiše dodatno odvajajo drenažni sistemi, na primer drenažni jarki. Zemljina nad hišo deluje kot naravni filter za deževnico, ki se odvaja v vodnjak za ponovno uporabo, na primer za zalivanje strešnega vrta.

Surovi betonski lupini podzemne hiše med gradnjo, vkopane v breg, s ploščami izolacije ob zidu.

2. Prezračevanje in kakovost zraka

Prezračevanje je v podzemni hiši ključno, saj je kroženje svežega zraka lahko omejeno. Brez pravilne zasnove se lahko kopičijo vlaga in plini, kot sta radon ali CO2, kar poslabša kakovost zraka v bivalnih prostorih.

Rešitev

Nujen je dobro zasnovan sistem naravnega prezračevanja, ki ni odvisen od elektrike. Zaradi dimniškega učinka, pri katerem zrak naravno priteka skozi okna in odhaja skozi strešne prezračevalne cevi, lahko podzemna hiša ohranja odlično kakovost zraka. Pri pravilni izvedbi je tak sistem lahko celo učinkovitejši od mehanskih, na primer od rekuperacije. Vlažnost zraka je nato odvisna od prezračevanja in od uporabe hiše, tako kot v vsaki drugi hiši.

Podzemna hiša s travnato streho polno trav in cvetja, stekleno fasado ter teraso z mizo in senčnikom.

3. Vodovod in kanalizacija

V podzemni hiši je treba odpadno vodo pogosto prečrpavati navzgor, kar zaplete vodovodne in kanalizacijske sisteme.

Rešitev

Varno in učinkovito odvajanje odpadne vode iz podzemne hiše zagotovijo črpalke za odpadno vodo ali črpalke z rezalnim mehanizmom. Ti sistemi so energijsko varčni in okolju prijazni. Poleg običajnih rešitev je mogoče vgraditi tudi rastlinsko čistilno napravo. Ta sistem filtrira odpadno vodo iz hiše skozi korenine rastlin in naravno filtracijo ter odstrani do 99 % nečistoč. Prečiščeno vodo je nato mogoče s črpalko ponovno uporabiti za zalivanje strešnega vrta, zaradi česar je celoten sistem trajnosten in varčen z viri. Poleg tega je mogoče zbirati deževnico in jo uporabljati za splakovanje stranišč ali dodatno zalivanje, kar še poveča učinkovitost podzemne hiše in zmanjša porabo vode na najmanjšo možno mero.​

4. Energijska učinkovitost in uravnavanje temperature

Ohranjanje stabilne temperature v podzemni hiši je lahko zahtevno, zlasti v ekstremnih podnebnih razmerah.

Rešitev

Podzemne hiše naravno izkoriščajo izolacijske lastnosti okoliške zemljine. Zemljina deluje kot toplotni blažilnik: po naših meritvah je imela zemljina tik za zasuto steno čez zimo od 13 do 17 °C namesto zmrzali, zato hiša toploto izgublja počasi. S tem se občutno zmanjša poraba energije: po izkušnjah lastnikov je v srednji Evropi ogrevanje potrebno le približno 90 dni na leto, v primerjavi s približno 240 dnevi pri običajni hiši na nadmorski višini okoli 500 m.

5. Naravna osvetlitev

Ena pogostejših skrbi v zvezi s podzemnimi hišami je pomanjkanje naravne svetlobe, ki lahko poslabša kakovost bivanja.

Rešitev

Ključ do vnosa sončne svetlobe v podzemno hišo je premišljena zasnova. Velika okna na južni strani omogočajo, da sončna svetloba prodre globoko v notranjost. Strešna okna ali svetlobni tuneli lahko pripeljejo naravno svetlobo tudi v prostore, ki so bolj oddaljeni od zunanjih sten. Prostori, kot so dnevni prostori in spalnice, naj bodo v sprednjem delu hiše, kjer je naravne svetlobe največ, shrambe in tehnični prostori pa zadaj. Poševni stropi, ki so spredaj višji in zadaj nižji, pomagajo svetlobo učinkovito razporediti po vsej hiši.

Pogled navzgor v jašek strešnega okna podzemne hiše, obložen s kovinskimi paneli nad lesenimi tramovi.
Dnevna soba podzemne hiše z lesenim stropom in veliko stekleno drsno steno proti vrtu.
Steklena drsna fasada podzemne hiše, en del odprt razkriva leseni strop, betonski zid in kuhinjo s kamnitimi tlemi

6. Nosilnost in stabilnost konstrukcije

Podzemne hiše so izpostavljene velikemu pritisku zemljine, ki lahko povzroči razpoke in ogrozi stabilnost konstrukcije.

Rešitev

Da podzemne hiše kljubujejo tem pritiskom, morajo biti zgrajene iz debelega, monolitnega betona. Ta zagotavlja izjemno odpornost proti potresni dejavnosti in premikom zemljine. Celotna konstrukcija se premika skupaj z okoliško zemljino, kar zmanjša tveganje za poškodbe.

Gradnja podzemne hiše v pobočju: svetla fasada, nagnjen betonski zid in travnata zelena streha z odzračevalniki.

7. Požarna varnost in naravne nesreče

Požar in druge naravne nesreče so resno tveganje za vsako hišo.

Rešitev

Podzemne hiše so zaradi betonske konstrukcije in plasti zemljine okoli njih naravno odporne proti ognju. Tudi če ogenj zajame notranjost, je škoda majhna, popravila pa preprosta. Te hiše so zelo odporne tudi proti močnemu vetru, padajočim drevesom, zemeljskim plazovom in ekstremnim temperaturam.

Kaj smo sami izmerili in zgradili

  • Hiše: od leta 2010 smo v Evropi zgradili 26 hiš.
  • Zemljina ob eni od naših hiš: v 14 mesecih od 8 do 24 °C, zrak od −12 do +35 °C. V enem dnevu se zemljina spremeni za približno 0,1 °C, zrak za približno 10 °C.
  • Zemljina tik za zasuto steno druge hiše: od konca novembra do začetka februarja od 13 do 17 °C, brez zmrzali.
  • V notranjosti pozno spomladi: temperatura je čez dan nihala 6- do 9-krat manj kot zunaj.
  • Ogrevanje: lastniki navajajo približno 90 dni na leto.
  • Energija po straneh naših hiš: Zemplín 45 € in Hoblina Košice 40 € na mesec.

Merili smo konkretne hiše v konkretnih obdobjih, vse pa so bile naseljene in ogrevane, zato teh številk ne jemljite kot jamstvo za vsako hišo.

Zaključek

Podzemne hiše prinašajo izjemne prednosti pri energijski učinkovitosti, trajnosti in odpornosti proti naravnim nesrečam. Njihova gradnja sicer prinaša posebne izzive, a sodobne gradbene tehnike te ovire brez težav premostijo. Če razmišljate o gradnji podzemne hiše, vam sodelovanje s strokovnjaki, kot je Talpa House, zagotovi nemoten potek gradnje in kakovosten, varen, trajen ter okolju prijazen dom.

← Vsi članki